Ajd, še kajakirat pol pa domov!
Po obisku Stockholma in okusne večerje Samirjeve žene, smo
se v sredo zjutraj odpravili na trajekt po Stockholmskem arhipelagu. Arhipelago šteje 30 000 večjih in manjših otokov. Nekateri so tako majhni,
da se še ulegel težko nanj, medtem ko so drugi veliko večji in imajo
tudi cesto (makadamsko), po kateri se vikendaši vozijo s svojimi
štirikolesniki od vikenda do trgovine. Večina teh večjih otokov je dosegljivih
z trajektom (za ljudi, ne avtomobile), ki pelje dvakrat dnevno. S tem trajektom
dostavijo tudi vse časopise in pošto. Za vožnjo smo plačali 120 SEK na osebo,
vzela pa nam je približno dve uri. Kajake smo si sposodili pri Perotu, kjer so bili Mato, Tina in Miro že lansko leto, zato smo dobili tudi malo nižjo ceno, kot je redna. Plačali smo 1200
SEK (141 €) na osebo za deset dni.
Vodenje po arhipelagu sva z Lukom z največjim veseljem
prepustila Matotu, ki je malo bolj seznanjen z GPSom. Stvar je v tem, da so si
otoki tako zelo podobni, da ko kajakiraš zelo težko ločiš kje se
kakšen otok konča in se z uporabo zemljevida in kompasa zelo hitro izgubiš. Na
dan smo preveslali okoli dvajset kilometrov, kar je bilo za večino od nas
dovolj.
![]() |
| Tudi Mare v pomoč Matotu:) |
Na teh otokih je podobno kot v Koli nacionalnem parku na
Finskem - določeno je kje lahko kampiraš, postavljeni so bivaki in dovoljeno je postavljanje ognjišča skoraj povsod (razen na nekaterih delih, kjer je
nacionalni park). Tako večerov ob ognju, pečenju palačink, pice in debat ni
manjkalo. Ne smem pa pozabiti na zelo pomembno podrobnost – na nekaterih otokih so
tudi javne savne, ki jih lahko kdorkoli uporablja. Nekatere izmed njih
električne, druge na drva.
![]() |
| Zasluženo pivo po savni |
![]() |
| In pa ležanje v travi... :) |
Stockholmski arhipelago ponuja idilične večerne poglede, sončne zahode, skratka že kar malo kičasto lepe večere ob ognju s pogledom na morje.
Kajak je bila zame največja izkušnja celega potovanja. Kar
nekaj lekcij za naprej sem doživela. Ena izmed njih je pokrovček za novo
podvodno ohišje, ki mi je padel v vodo drugi dan, in za razliko od celotnega
ohišja le-ta ne plava na vodi. S tem mi je dobesedno »padlo v vodo« veliko idej
za snemanje in fotografije. Tretji dan mi je pa val zalil zadnjo komoro v kateri
sem imela spalno vrečo K SREČI še v eni vreči za smeti, vendar je bila vseeno
malo mokra. Ampak iz napak se učimo, spalno vreča se je posušila, vodne
posnetke je bilo pa potrebno nadomestiti z enakovrednimi kopenskimi posnetki,
kar mi je pa tudi uspelo. Ampak menim, da je razlog za to tudi sama narava, kot
sem jo jaz doživela. Med veslanjem ob prelepih otokih arhipelaga, kjer oblaki
segajo skoraj do morja in bi se jih skorajda lahko dotaknil ter zaveslal v nebo;
kjer skandinavska arhitektura pokaže svoje najlepše barve, ko je obsijana s
sončnim zahodom; sem ugotovila, da je kratka pavza, da spočiješ roke in oči,
najlepši del kajakiranja. In najbolj zanimiva lastnost take pavze je, da ne
vzamem fotoaparata, ampak uporabim svoje oči, ker so to motivi za v srce in za
spomine.
![]() |
| Vse sorte živali: labodi, krave, ovce, tjulni... |
![]() |
| Eden izmed manjših vikendov na otočju. |
![]() |
| Ena izmed vil na otočju. :) |
![]() |
| Pri nas ovce ženejo v dolino, v arhipelagu jih pa s čolnom odpeljejo na kopno. Luksuz! :) |
Tu se je najino avanturistično, zanimivo potovanje in raziskovanje Skandinavije zaključilo. V naslednjih dneh bom objavila še končni izračun stroškov, koliko sva zapravila vse skupaj in z grafi prikazala kakšen del te vsote sva zapravila za bencin, trgovine in vse ostale stroške. Napisala bom pa tudi nekaj cen, da si bo vsak lažje predstavljal kako je nakupovati na Norveškem, Švedskem in Finskem.
V novembru bo pa v Ostrigi predvajan tudi predavanje o najinem potovanju in "premiera" filmčka.


















































